Pred enim letom se je začela vojna v obsegu, kakršnega nismo videli od druge svetovne vojne – pričakovali so scenarij »medved proti miši«. Toda za medveda so se stvari hitro hudo zalomile. Predsednik in njegova žena nista pobegnila, ampak sta ostala doma s svojim ljudstvom, medtem ko je bil narod napaden. Navadni državljani so se združili v teritorialno obrambo, da bi branili svoje vasi, mesta in kraje. Glasbeniki, plesalci, pisarniški delavci, kmetje, gospodinje in drugi so se naučili umetnosti bojevanja, se ustrezno oborožili in improvizirali eksplozivne naprave; ponovno se je zanetilo partizansko gibanje, ki je spominjalo na zgodovino, ki je že dolgo vtkana v to državo. Vojska se je borila in si povrnila veliko tega, kar je bilo sprva izgubljeno. V tem posebnem letu je država veliko trpela – izgubljena so bila življenja, ugrabljeni otroci, razseljene družine. Storjena so bila grozodejstva – množične usmrtitve, posilstva, mučenje, uničevanje domov, bolnišnic in energetskih virov, vse z namenom, da bi potešili despotovo željo po obnovi imperija, ki ga je zgodovina že izbrala, da bi ga zavrgla. … Več Prižgati ogenj in ga ohraniti gorečega