Orbán in populizem v Evropi

Tik čez mejo z Estonijo, na ruskem ozemlju, stoji zelo viden napis s preprosto izjavo »Rusija ne pozna meja«, značilno rusko bahavo bahaštvo, namenjeno ustrahovanju manjšega naroda, ki je v trenutni vojni z Rusijo trdno stal ob strani Ukrajine; vojne, s katero je Rusija jasno pokazala, da ne spoštuje meja suverenih držav. To je opozorilo vsem narodom v njeni bližini – baltskim državam, Finski, Poljski, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Moldaviji, Kazahstanu, Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji. … Več Orbán in populizem v Evropi

Financiranje vojne upora 2022–2024

Več članov Predstavniškega doma Združenih držav Amerike (ZDA) nasprotuje ideji, da Ukrajina potrebuje njihovo podporo v svoji vojni upora proti Rusiji, in domnevno trdijo, da je bilo do danes zagotovljenih dovolj sredstev, da bi bilo treba proračunske prioritete usmeriti drugam, hkrati pa neupravičeno ponavljajo pripoved, da je bila razdelitev pomoči Ukrajini slabo upravljana in da je bilo pri tem veliko zapravljenih. Argumenti so neiskreni, nič drugega kot izmišljene politične izjave, ki kažejo na globoko nepoznavanje globalnih posledic njihovega predlaganega neukrepanja. … Več Financiranje vojne upora 2022–2024

Putin, Latinska Amerika, hibridno vojskovanje in meja ZDA

Za tiste, ki menijo, da imata Vladimir Putinova Rusija in njegova vojna v Ukrajini malo opraviti z domačimi razmerami v Združenih državah Amerike (ZDA) in ki prav tako ne posvečajo veliko pozornosti vplivu njegovega režima na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Latinski Ameriki, ker se jim zdi, da nima velikega pomena zanje ali za svet na splošno, je več kot čas, da ponovno premislijo. Od konca druge svetovne vojne je Rusija v stanju konflikta z ZDA in se bori za globalno prednost tako vojaško kot geopolitično. Razpad Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) leta 1991 je to začasno ustavil, dokler Putin ni leta 2000 prišel na oblast. Sledila je ponovna vzpostavitev avtoritarnega režima z namenom poustvaritve nekakšnega faksimileja ruskega imperija preteklosti. Putin si je pri tem pridobil sloves obtoženega mednarodnega zločinca in svetu pokazal svoje neupoštevanje pravne države in človekove blaginje. Putinovo ravnanje na svetovnem odru je prineslo vrsto grozodejstev, storjenih v njegovi lastni Rusiji, Republiki Čečeniji ter v državah Gruzije, Sirije in zdaj Ukrajine. ... Več Putin, Latinska Amerika, hibridno vojskovanje in meja ZDA

Domači Putin (2. del)

Dojemanje uspešnosti totalitarnega režima se v celoti osredotoča na njegovega vodjo. Pripisi uspeha in neuspeha se na koncu prevalijo do tega vodje, da bi se lahko ocenilo, ali so bili stroški podreditve vredni potrebnega žrtvovanja individualnih in družbenih svoboščin. Če imamo dovolj časa, ko se te lastnosti kopičijo na zgodovinski bilanci, se od zunaj in od znotraj sprejme odločitev, ali se zgodovina temu vodji in s tem zadevnemu sokrivcu nasmehne ali pa se z gnusom obrne stran. Od zunaj večina držav Vladimir Putinovo Rusijo priznava kot bojevito in grozečo, brez človečnosti in nezanesljivo. Od znotraj je s svojo trenutno potjo obsojena na propadlo državo, okuženo s prirojeno in inherentno korupcijo ter nesposobno ustrezno zagotavljati osnovnih storitev, potrebnih za več njenih obsežnih ozemelj. Po več kot 20 letih je Putinovo vodstvo osramotilo Rusijo, njene ljudi in gospodarske razmere, ki bodo državo preganjale tudi v prihodnjih generacijah. Čas je, da na Putinovo Rusijo pogledamo od znotraj. … Več Domači Putin (2. del)

Domači Putin (1. del)

V preteklem stoletju so se ruski voditelji, razen enega, poskušali pred lastno vlado in ljudstvom predstaviti s tem, kako dobro so vodili konflikte z Zahodom. Povedano bolj odkrito, ostali so zvesti ideji, da je bila vojaška in globalna teritorialna prevlada nad Združenimi državami (ZDA) najpomembnejša v njihovem dojemanju zgrešene in močno precenjene tekme za vrh, ki je prepogosto za seboj pustila blaginjo svojega ljudstva. Avtoritarno vodstvo v preobleki sovjetske komunistične države s poudarkom na rasti svoje vojaško-industrijske moči je na koncu povzročilo gospodarski propad njihovega režima in s tem razpad Zveze sovjetskih socialističnih republik. Enako bo storilo v tem stoletju. … Več Domači Putin (1. del)

Putinovi načrti za imperij v primerjavi s Putinovim strahom pred vdorom Nata

V preteklem letu se je pojavilo več esejev o dejanjih Severnoatlantske zveze (Nato), ki so spodbudila odločitev Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, suvereno državo, v poskusu prevzeti njeno vlado z očitnim namenom preprečitve njene asimilacije v NATO. V bistvu je bilo bistvo zadeve postopno in namerno poseganje Nata v Rusijo. Putinov deklarirani cilj pa je bil denacifikacija in demilitarizacija Ukrajine, ker jo je videl kot grožnjo Rusiji in vsem etničnim Rusom v Ukrajini. Še nismo videli lucidnega argumenta, ki bi upravičeval obtožbo in poznejša dejanja, ki ne bi osramotila njegovega režima in Rusije pred večino sveta. … Več Putinovi načrti o imperiju v primerjavi s Putinovim strahom pred posegom Nata

Lukašenko proti Belorusiji

Aleksander Lukašenko, diktator Belorusije, na katerega je bil očitno ponosen, je leta 1994 po razpadu Sovjetske zveze tri leta prej prišel na oblast kot njen prvi predsednik. Kot pravi privrženec starega sovjetskega režima je ohranil državno lastništvo nad večjimi industrijami in pridobil moč razpustitve parlamenta, s čimer je do leta 1996 postopoma utrdil svojo zelo centralizirano oblast. Ruski jezik je dobil enakovreden status kot beloruski, prej vzpostavljene gospodarske vezi z Rusijo pa so se okrepile, ko sta državi leta 1996 ustanovili Commonwealth. Slednja se je s podpisom pogodbe leta 1999 razvila v Zvezno državo Rusije in Belorusije. Ta Zvezna država je formalizirala integracijo njunih gospodarstev, h kateri sta bili dodani tudi njuni obveščevalni agenciji in obramba. Belorusija, ki je bila veliko šibkejša od obeh, je s tem dogovorom očitno pridobila tako finančno kot vojaško varnost. Vendar pa proces za Lukašenka ni bil gladek. … Več Lukašenko proti Belorusiji