Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini,
2. del: Rusija in Evropa

Rusija se že dolgo ukvarja s kampanjo dezinformacij, vmešavanja v vlado in volitve ter odkritih sabotaž v Evropi. To počne z namenom, da bi oslabila odločnost in spodkopala obrambno usklajevanje Nata. Razočarajoča uspešnost ruske vojske v preteklem letu in negotovo stanje njenega gospodarstva bosta verjetno še bolj poudarila njeno potrebo po vsaj uspehu s svojimi zlonamernimi prizadevanji v Evropi kot celoti. To mora storiti, da se ne bi izpostavila temu, kar dojema kot še večjo ranljivost na svojem zahodu. Velik del tega je bolj zaznavanje kot resničnost, vendar Rusija ostaja potopljena v lastno propagando, da Zahod predstavlja večno grožnjo njenemu obstoju. Resničnost je pravzaprav taka, da se režim sam, bolj kot narod, ki mu vlada, počuti ogroženega in je pripravljen sprejeti vse potrebne ukrepe za svojo ohranitev, ne glede na posledice za svoje ljudi. … Več Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini 2. del: Rusija in Evropa

Evropska solidarnost in namen ob soočenju z rusko grožnjo

Če se iz zgodovine svetovnih konfliktov lahko naučimo kaj resnice, je to, da pomirjanje le redko prinese trajen mir, če se zdi, da prednostno vodi v popuščanja agresorju. Revanšistične zamere se pojavljajo in gnojijo generacije, rane pa se ne odpuščajo. Še huje, agresor ostane nezadovoljen, ko prvotni cilj ni bil dosežen. To je bil nauk zadnje svetovne vojne in tisti, ki ga večina očitno želi pozabiti, zlasti tisti, ki so neumno prepričani, da so nekako izolirani od škode, ali tisti, ki si preprosto želijo nadaljevati s služenjem denarja v bolj nadzorovanih okoliščinah. Neuspeh pri soočanju s trdo realnostjo konca vojne z zaustavitvijo očitne agresije v njenih poteh vabi k prihodnosti ponovitve kaznivih dejanj, ki jih bo izvajal isti agresor ali preprosto drug iste vrste. … Več o evropski solidarnosti in namenu ob soočenju z rusko grožnjo

Kanadska in ukrajinska obramba pred rusko agresijo – skupno sovraštvo do avtoritarizma

Kanadčani sovražijo, ko jim govorijo, da ne bi smeli biti država, še posebej to počne vse bolj avtoritarno usmerjen ameriški režim, podobno kot Ukrajinci sovražijo misel, da jim to govori ruski diktator, ki je dejansko napadel njihovo državo. Tako ZDA kot Kanada se prebujata v groteskno politično resničnost, da je v »sijočem mestu na hribu«, kot si ga je nekoč zamislil Ronald Reagan, na oblast prišla neliberalna vlada. ... Več Kanadska in ukrajinska obramba pred rusko agresijo – skupno sovraštvo do avtoritarizma

Krčenje Putinovega sveta

Zgornje mnenje, domnevno biblijskega izvora, se dobro ujema z nedavnimi dogodki v Siriji in strmoglavljenjem njenega tiranskega in generacijskega Asadovega režima. Propad se je zgodil v času, ki se je zdel le vprašanje dni za režim, ki sega v leto 1971, ko je Hafez al-Asad z državnim udarom prevzel predsedniški položaj v Siriji in ga leta 2000 predal svojemu sinu Bašarju. Slednji je nadaljeval desetletja trajajoče vezi Sirije z Iranom in njegovimi regionalnimi militantnimi pooblaščenci, Hamasom in Hezbolahom, ter uvedel vladavino terorja z neposrednimi poboji in zapornimi kaznimi, kar je prineslo obsodbo Zahoda. Vse se je končalo s katastrofalnim razpadom režima in zapustitvijo njegovega voditelja. Do sedaj to poudarja vprašljiv položaj Vladimirja Putina v svetovnem mnenju. … Več Krčenje Putinovega sveta

Pot populizma v avtoritarnost: Čudakost Zahoda

Preden se preveč navdušimo nad idejo, da ruska država in njeno upravljanje predstavljata nekakšen model, ki mu lahko sledimo, in nekakšno partnerstvo, ki si ga moramo prizadevati v svetu, ki vse bolj potrebuje varnost pred globalnimi grožnjami vojne, gospodarskega zloma, podnebnih sprememb in bolezni, je primeren pravočasen pregled zgleda, ki ga je postavila Rusija. Usoda Rusije je tako prepletena z izključnimi težnjami njenega diktatorja, da se zdaj sooča ne le z možnostjo vojaškega poraza v slabo zasnovanem poskusu prehitevanja sosednje suverene države, temveč s sramoto končnega gospodarskega zloma. Namesto da bi se izognili takšnim "slabostim" avtoritarne vladavine, so se nekatere evropske in druge zahodne države lotile ideje, da bi sledile temu zgledu s svojimi različicami populističnih idealov. Pred večino drugih držav je v svojem divjem prizadevanju za podobno avtokracijo Viktor Orbanova Madžarska, ki je že precej napredovala v zatonu v avtoritarno vladavino in je zato enako primerna za podoben nadzor. … Več Pot populizma do avtoritarizma: Čudnosti Zahoda

Putinove možnosti (4. del) – Drevesa in gozd

Zgodovina naj bi delovala kot izobraževalno orodje za generacije, ki prihajajo. Namenjena je temu, da zagotovi smernice za določanje prioritet, ki bodo vodile razprave voditeljev. Napake iz preteklosti so pogosto posledica nacionalnih krivic, ki so jih avtoritarni režimi s sebičnimi cilji vneto širili. Ko je bila posledica vojna, je pogosto vodila v katastrofalen poraz agresorja in dolgotrajno nacionalno sramoto, vendar ne brez neizogibne široke žalosti, ki jo delijo številni narodi, prisiljeni soočiti se z agresorjem. ... Več Putinove možnosti (4. del) – Drevesa in gozd

Orbán in populizem v Evropi

Tik čez mejo z Estonijo, na ruskem ozemlju, stoji zelo viden napis s preprosto izjavo »Rusija ne pozna meja«, značilno rusko bahavo bahaštvo, namenjeno ustrahovanju manjšega naroda, ki je v trenutni vojni z Rusijo trdno stal ob strani Ukrajine; vojne, s katero je Rusija jasno pokazala, da ne spoštuje meja suverenih držav. To je opozorilo vsem narodom v njeni bližini – baltskim državam, Finski, Poljski, Slovaški, Madžarski, Romuniji, Moldaviji, Kazahstanu, Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji. … Več Orbán in populizem v Evropi