Slabi voditelji in koristni idioti

Ponavljajoča se nočna mora zgodovine je bil prihod izvoljenih voditeljev, ki so si pridobili oblast s spodbujanjem populističnega čustva do tako spornih vprašanj, kot so priseljevanje, rasna sovražnost in razredni boj. Njihova obljuba o spremembah je imela svojo ceno – razkritje, da izvršilna oblast zagotavlja pooblastilo za spreminjanje mehanizmov vladanja, da ustrezajo njenemu namenu. Sprememba bi prišla v obliki sodnih ukrepov in finančnega pritiska na institucije, namenjene omejevanju samovoljnega izvrševanja izvršilne oblasti nad javnim dobrim in nadzoru družbe z alternativnimi sredstvi. Vzorec je znan in se je pojavljal v 20. stoletju, predvsem v Sovjetski Rusiji in nacistični Nemčiji. Privedel je do nastanka represivnih avtoritarnih režimov, ki niso le vzpostavili nadzora nad lastno družbo, temveč so narekovali tudi zunanjo politiko, zaradi katere je bil svet manj varen. … Več o slabih voditeljih in uporabnih idiotih

Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Kljub očitni premoči v oborožitvi, strelivu in številu vojakov so države, ki so bile v vojni, pogosto daleč od pričakovanj, ko gre za doseganje svojih ciljev v vojni. To je mogoče pojasniti z mnogimi dejavniki – terenom, moralo, logistiko, industrijskimi zmogljivostmi in financami, med drugim, na kar je Carl von Clausewitz namigoval v svojem vplivnem delu »O vojni«, objavljenem leta 1832. Še pomembneje pa je, da se napovedno modeliranje izidov, ki temelji predvsem na spremenljivkah, pridobljenih iz vojnih izkušenj 19. in 20. stoletja, v 21. stoletju zdi nezadostno. Ruski stari sovjetski slog vodenja vojne je v zgodnjih fazah invazije na Ukrajino hitro pritegnil mednarodno pozornost, ko Rusiji ni uspelo doseči cilja zavzetja Kijeva in se je bila prisiljena umakniti v vzhodni del države, kjer je v naslednjih štirih letih v veliki meri ostala v zastoju. Po hitrih inovacijah v ukrajinski strategiji odpora je sledilo več neuspehov, ki se niso odvili le na bojišču, temveč tudi v njenih prizadevanjih za spodkopavanje ruskega gospodarstva. … Več Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Ali se je Vladimir Putin sposoben sprijazniti z naraščajočo zaskrbljenostjo glede stanja v Rusiji, ki jo je povzročila njegova vojna v Ukrajini? Njegova nagnjenost h konfliktom je prevladovala v politiki skozi večino njegovih 25 let vodenja, začenši z vojno v Čečeniji (1999–2009), ki ji je sledil vdor v Gruzijo (2008), vojna na Donbasu (2014–2022), sirska državljanska vojna (2015–2024) in invazija na Ukrajino (2022–danes). Strategija je ohranila Putinovo različico zgodovinskega ruskega etosa "močnega moža" na čelu ruske usode, v katerem je varnost naroda na račun individualne svobode. S tem si je Putin zagotovil moč, ki so jo nekoč imeli njegovi carski predniki, zdaj pa ima še dodatno prednost veliko bolj dovršenega notranjega varnostnega aparata. Problem, s katerim se sooča v tem trenutku, je zid, v katerega je trčil tako vojaško kot gospodarsko. Vprašanje, s katerim se Rusi zdaj soočajo, se mora vrteti okoli tega, ali je Putin mentalno sposoben premagati lastne pomanjkljivosti in rešiti državo pred propadom. ... Več Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Koreografija trenutnih "mirovnih pogovorov" med Ukrajino, Rusijo in ZDA

Drugi krog tristranskih mirovnih pogajanj je potekal v Abu Dabiju 4. in 5. februarja 2026, po začetnih pogovorih, ki so potekali 23. in 24. januarja 2026. Trumpova administracija je 29. januarja napovedala enotedensko premirje, ki so ga posredovale ZDA in je prizadelo predvsem energetsko infrastrukturo, in bi začelo veljati pred tem drugim krogom pogovorov, ko so zimske temperature dramatično padle. Moskva je premirje interpretirala v najboljšem primeru kot štiri dni in bi vključevalo le Kijev, medtem ko je bila Ukrajina očitno dolžna upoštevati celotno Rusijo. V noči z 2. na 3. februar je Rusija izstrelila več kot 450 dronov in več kot 70 raket, od tega 32 balističnih raket, ki so ciljale na energetske objekte na 27 lokacijah v vsaj šestih regijah Ukrajine, kar je motilo oskrbo z vodo, elektriko in ogrevanjem. Samo v Kijevu je več kot 1170 stanovanjskih stavb izgubilo ogrevanje, ko so zunanje temperature padle na -20 stopinj Celzija. Naslednjo noč se je zgodil podoben napad, v katerem so bili poškodovani stanovanjski objekti in šole, pri čemer je bilo več žrtev. To, da so ti napadi napovedali drugi krog "mirovnih pogovorov", govori o Vladimirjevem Putinovem neupoštevanju poskusov iskanja rešitve za vojno, v kateri on in njegovi kolegi iz Kremlja še naprej izvajajo vojne zločine, ki so se kumulativno spremenili v pozive k genocidu. … Več Koreografija trenutnih "mirovnih pogovorov" med Ukrajino, Rusijo in ZDA