Etnična sovražnost znotraj Ruske federacije do Kremlja
»Zapomnite si moje besede: Rusija bo izginila, ko bo vzšlo ukrajinsko sonce.« – Džohar Dudajev, revolucionarni voditelj in predsednik Čečenske republike Ičkerija (1991–1996)
Džohar Dudajev je bil aprila 1996 ubit v ruskem raketnem napadu, namenjenem njegovemu kraju. Štiri mesece pozneje se je prva čečenska vojna (1994–1996) končala s podpisom Hasavjurtskih sporazumov, potem ko so čečenski borci ruske čete pregnali iz svoje prestolnice Grozni. Čečenija je bila prva republika, ki se je po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 spopadla s Kremljem. Čečeni niso želeli ostati del države, ki jih je dolgo zatirala. Pod carsko in sovjetsko oblastjo so množične deportacije in represija spodkopale njihovo domovino in etnično identiteto v upanju, da bi zatrli oživitev kakršnih koli nacionalističnih čustev. Leta 1999 je brutalna vojaška kampanja, ki jo je sprožil takratni premier Vladimir Putin, zatrla čečenske upe na suverenost v drugi čečenski vojni (1999–2009). Grozni je bil zravnan z tlemi zaradi neselektivnega zračnega bombardiranja, napadov z balističnimi raketami in nenehnega topniškega obleganja prestolnice, pri čemer je bilo ubitih približno 8000 civilistov. Kampanja je okrepila Putinov položaj v Moskvi in mu pomagala zagotoviti vzpon z ljudskim vzponom na dejansko neomajno predsedniško mesto. ... Več o etnični sovraštvu znotraj Ruske federacije do Kremlja