Putin igra Trumpa za malo koristi

Od tristranskega vrha Ukrajine, ZDA in Rusije v Abu Dabiju, ki bo potekal 10. in 11. novembra 2026, ni bilo pričakovati veliko. Ruske zahteve so ostale enake kot na začetku vojne. Takšne bodo ostale, razen če se Vladimir Putin ne bo moral soočiti s katastrofo, podobno zlomu svojega režima, z ali brez popolnega vojaškega poraza. Na prvi pogled se zdi, da Trumpova administracija ne kaže le globokega nerazumevanja Putinove nepopustljivosti, temveč tudi zgodovinskih in kulturnih vidikov, ki so podlaga za utemeljeno nezaupanje Ukrajine do Rusije. Ameriški pristop k pogajanjem o koncu konflikta bo nehal propadati, ko se bodo nehale spravljati v zadrego pred Kremljem s svojo ubogljivostjo do Putina. Doslej je to le podaljševalo vojno. ... Več Putin se igra s Trumpom za malo koristi

Slabi voditelji in koristni idioti

Ponavljajoča se nočna mora zgodovine je bil prihod izvoljenih voditeljev, ki so si pridobili oblast s spodbujanjem populističnega čustva do tako spornih vprašanj, kot so priseljevanje, rasna sovražnost in razredni boj. Njihova obljuba o spremembah je imela svojo ceno – razkritje, da izvršilna oblast zagotavlja pooblastilo za spreminjanje mehanizmov vladanja, da ustrezajo njenemu namenu. Sprememba bi prišla v obliki sodnih ukrepov in finančnega pritiska na institucije, namenjene omejevanju samovoljnega izvrševanja izvršilne oblasti nad javnim dobrim in nadzoru družbe z alternativnimi sredstvi. Vzorec je znan in se je pojavljal v 20. stoletju, predvsem v Sovjetski Rusiji in nacistični Nemčiji. Privedel je do nastanka represivnih avtoritarnih režimov, ki niso le vzpostavili nadzora nad lastno družbo, temveč so narekovali tudi zunanjo politiko, zaradi katere je bil svet manj varen. … Več o slabih voditeljih in uporabnih idiotih

Putin izkoplje še eno luknjo, ki ne vodi nikamor

Vladimir Putin nadaljuje vojno z Ukrajino v zaman upanju, da bo iz konflikta, ki je svetu nenamerno razkril ruske slabosti in ranljivosti, izšel kot zmagovalec. Medtem ko Rusija izgublja nadzor nad Krimom; trpi znatne izgube pehote, orožja in ozemlja; opazuje, kako izginja tako njena industrija izvoza fosilnih goriv kot propadajo večja komercialna podjetja; in je priča temu, da njene finančne institucije zdaj sledijo, se Putin odloči, da svojo pozornost usmeri v stopnjevanje hibridne vojne proti Evropi, kot da bi želel odvrniti pozornost od svojega neuspeha v Ukrajini. Ruska dejanja so v slednjem primeru postala tako očitna, da zanikanje vzbuja le posmeh. Verjetno je namen tega pristopa oslabitev odločnosti držav, ki podpirajo Ukrajino, čeprav lahko navidezno prispeva tudi k želji ruske javnosti, da bi udarila proti Zahodu, ki ga je Putin demoniziral kot povzročitelja svojega nezadovoljstva. ... Več Putin koplje še eno luknjo, ki ne vodi nikamor

Ruska koalicija težavnih narodov in ukrajinsko kljubovanje

V ruski vojni proti Ukrajini so aktivno sodelovale še tri druge zavezane avtokracije – Belorusija, Severna Koreja in Iran – pri njenem vodenju največjega evropskega vojaškega konflikta po drugi svetovni vojni. Četrta partnerica, Kitajska, je ruski vojni nudila subtilnejšo, a dobro prepoznavno podporo iz razlogov, ki so bolj znani njihovim voditeljem kot svetu na splošno. Kljub pomanjkanju ustrezne utemeljitve za rusko invazijo so se voditelji teh avtokracij odločili, da se v to vojno vključijo iz očitno zgolj transakcijskih razlogov. … Več Ruska koalicija nemirnih narodov in ukrajinsko kljubovanje

Ruski svet laži, represije in njegova prelomna točka

Rusko vodstvo ima v preteklem stoletju dolgo zgodovino laganja svojemu ljudstvu, bolj kot večina drugih režimov. Njihova prevara se je kazala na različne načine, med katerimi je bila v zadnjem času najbolj očitna evfemistična "posebna vojaška operacija" (SMO) Vladimirja Putina. V resnici je šlo za obsežno invazijo na drugo največjo državo po ozemlju v Evropi z namenom strmoglavljenja njene vlade in vzpostavitve proruskega režima, s čimer bi jo vrnili v status odvisne republike. Po ocenah se je v štirih mesecih na ukrajinski meji zbralo 190.000 vojakov pod pretvezo vojaške vaje, podobne tisti, ki je bila izvedena manj kot leto prej. Januarja 2022 je ruski zunanji minister Sergej Lavrov razglasil, da Rusija ne želi vojne z Ukrajino, a se je to zgodilo brez kakršnega koli sprožilca. … Več Ruski svet laži, represije in njegova prelomna točka

Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini,
2. del: Rusija in Evropa

Rusija se že dolgo ukvarja s kampanjo dezinformacij, vmešavanja v vlado in volitve ter odkritih sabotaž v Evropi. To počne z namenom, da bi oslabila odločnost in spodkopala obrambno usklajevanje Nata. Razočarajoča uspešnost ruske vojske v preteklem letu in negotovo stanje njenega gospodarstva bosta verjetno še bolj poudarila njeno potrebo po vsaj uspehu s svojimi zlonamernimi prizadevanji v Evropi kot celoti. To mora storiti, da se ne bi izpostavila temu, kar dojema kot še večjo ranljivost na svojem zahodu. Velik del tega je bolj zaznavanje kot resničnost, vendar Rusija ostaja potopljena v lastno propagando, da Zahod predstavlja večno grožnjo njenemu obstoju. Resničnost je pravzaprav taka, da se režim sam, bolj kot narod, ki mu vlada, počuti ogroženega in je pripravljen sprejeti vse potrebne ukrepe za svojo ohranitev, ne glede na posledice za svoje ljudi. … Več Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini 2. del: Rusija in Evropa

Od Moldavije do Krima se za Rusijo skriva negotova prihodnost

Spreminjajoče se razmere obstajajo vzdolž obale Ukrajine, Moldavije, njene sosede na zahodu, in Krima na vzhodu. Bolj ogrožajo nevedega ruskega vsiljivca kot narode, ki jim je grozila.

Rusija je stopnjevala svoj zračni napad na glavno ukrajinsko obalno mesto in pristanišče Odeso, ki se je začel decembra 2025 in se nadaljeval v letu 2026. Mesto ima precejšnjo strateško vrednost kot glavna prometna pot Ukrajine za zunanjo trgovino, ki predstavlja 65 % njenega uvoza in izvoza. Njegove železniške povezave pa se raztezajo po vsej državi, da zagotavljajo tako učinkovito koncentracijo blaga za izvoz kot hitro distribucijo uvoženih potreb. Rusija je na svoj običajen način uničila stanovanjske stavbe, bolnišnice, električne in toplotne postaje, oskrbo z vodo in mostove, kar je doslej povzročilo več kot 60 žrtev, poleg tega pa so bili prebivalci izpostavljeni dolgotrajnim izpadom električne energije in ekstremnemu mrazu sedanje zime. … Več Od Moldavije do Krima se skriva negotova prihodnost za Rusijo

Ko retorika zakrije realnost ruske vojne, 
2. del: Neizvedljivo "oklepno" varnostno jamstvo

Izraz »varnostna garancija« prinaša občutek tolažbe, ki ga ranljivi državi nudijo druge države z zagotovili, da bo proti agresorju, ki ogroža njeno blaginjo, uporabljena znatna sila. Ko ranljiva država ni sprejeta v skupino, kot je NATO, katere listina izrecno opredeljuje obveznosti vseh članic, da posredujejo na pričakovan način, takšna »varnostna jamstva« sčasoma postanejo predmet razprave ali, še huje, nevšečnosti. … Več Ko retorika zakrije realnost ruske vojne Drugi del: Neizvedljiva »oklepna« varnostna garancija

Ukrajina je kladivo Evrope

V interesu Evrope je, da preusmerijo pozornost Vladimirja Putina stran od njegovega večplastnega načrta hibridnega vojskovanja, katerega namen je ustrahovati evropske narode zaradi njihove podpore Ukrajini. To je mogoče doseči z odkrito grožnjo ruskemu nadzoru nad ukrajinskimi ozemlji, ki jih je okupirala, zlasti Krimom. Ukrajina je že več kot 3,5 leta v odprtem konfliktu z Rusijo in je dokazala svojo vojaško sposobnost, da ruskemu napadalcu povzroči ogromno škodo. Evropa ima zato svoje kladivo, s katerim se lahko maščuje, če se ga odloči učinkovito uporabiti. Sredstvo za ta cilj je oskrba Ukrajine s potrebnim strelivom, ki zadostuje za izolacijo Krimskega polotoka in prisilitev k predaji vseh preostalih ruskih sil, ki ne morejo več evakuirati ozemlja. Izguba Krima s strani Rusije bi bila prvi korak k ponovnemu prevzemu preostalih ozemelj in propadu Putinovega režima zaradi neuspeha pri doseganju cilja, da bi si podjarmil Ukrajino, hkrati pa zanemarjal dobrobit lastnega ljudstva. … Več Ukrajina je evropsko kladivo

Tesnoba zaradi vstopa Ukrajine v NATO

Tako ZDA kot NATO sta pokazala precejšnjo zadržanost pri podpori Ukrajini proti ruski invaziji z zelo premišljeno in postopno dobavo oborožitve, s čimer sta le podaljšala konflikt in povzročila trpljenje ukrajinskega civilnega prebivalstva. Razlogi za to so bili strah pred eskalacijo in zaznava, da bi bili vpleteni v neposredno vojaško vpletenost v Rusijo v tem, kar bi se razvilo v svetovno vojno. Ta nenehen strah pred soočenjem z Rusijo med številnimi državami članicami Nata ni le preprečil soglasja glede vstopa Ukrajine v Nato, temveč je Rusiji omogočil, da se je obnašala kot odpadniška entiteta, pri čemer je zagrešila številna grozodejstva v neposrednem nasprotju z mednarodnimi normami in razkrila šibkost Združenih narodov. … Več Tesnoba zaradi vstopa Ukrajine v Nato