Rusija, Zlomljena

Družbe so najbolj opazno motene, ko se režim zruši v nasilnem državnem udaru, revoluciji ali je poražen v vojni. Veliki imperiji postanejo žrtve katastrofe, ko jim zmanjka energije, ki je nekoč poganjala dinamiko njihovega nastanka in sešila tkivo njihove družbe. Zahrbtni proces, ki se zdi, da pogosto vodi do teh izidov, je mogoče prepoznati, ko avtoritarni vladarji, ki imajo v mislih lastne interese, poskušajo monopolizirati oblast tako, da državljanom odrekajo njihove pravice. To počnejo s spodkopavanjem neodvisnih medijev, izvajanjem nadzora nad zakonodajnimi pooblastili, ki so namenjena neposrednemu služenju ljudstvu, naseljevanjem sodstva s sodniki, ki so bolj usklajeni s cilji izvršilne oblasti kot z ustavo, in z rastjo močnega višjega razreda premožnih, ki omogoča potreben nadzor nad družbo. Po določenem času domoljubne pesmi izgubijo svojo vnemo zaradi represije, korupcije, dezinformacij, ogromne nesorazmerne razlike v premoženju in propadajoče socialne infrastrukture. Finančni propad, gospodarski obup in neuspešna vojna prizadevanja bodo pospešili propad, družbo pa bodo pustili v iskanju upanja za boljšo prihodnost, ki se zdaj zdi nedosegljiva. … Več Rusije, zlomljene

Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Kljub očitni premoči v oborožitvi, strelivu in številu vojakov so države, ki so bile v vojni, pogosto daleč od pričakovanj, ko gre za doseganje svojih ciljev v vojni. To je mogoče pojasniti z mnogimi dejavniki – terenom, moralo, logistiko, industrijskimi zmogljivostmi in financami, med drugim, na kar je Carl von Clausewitz namigoval v svojem vplivnem delu »O vojni«, objavljenem leta 1832. Še pomembneje pa je, da se napovedno modeliranje izidov, ki temelji predvsem na spremenljivkah, pridobljenih iz vojnih izkušenj 19. in 20. stoletja, v 21. stoletju zdi nezadostno. Ruski stari sovjetski slog vodenja vojne je v zgodnjih fazah invazije na Ukrajino hitro pritegnil mednarodno pozornost, ko Rusiji ni uspelo doseči cilja zavzetja Kijeva in se je bila prisiljena umakniti v vzhodni del države, kjer je v naslednjih štirih letih v veliki meri ostala v zastoju. Po hitrih inovacijah v ukrajinski strategiji odpora je sledilo več neuspehov, ki se niso odvili le na bojišču, temveč tudi v njenih prizadevanjih za spodkopavanje ruskega gospodarstva. … Več Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Ali se je Vladimir Putin sposoben sprijazniti z naraščajočo zaskrbljenostjo glede stanja v Rusiji, ki jo je povzročila njegova vojna v Ukrajini? Njegova nagnjenost h konfliktom je prevladovala v politiki skozi večino njegovih 25 let vodenja, začenši z vojno v Čečeniji (1999–2009), ki ji je sledil vdor v Gruzijo (2008), vojna na Donbasu (2014–2022), sirska državljanska vojna (2015–2024) in invazija na Ukrajino (2022–danes). Strategija je ohranila Putinovo različico zgodovinskega ruskega etosa "močnega moža" na čelu ruske usode, v katerem je varnost naroda na račun individualne svobode. S tem si je Putin zagotovil moč, ki so jo nekoč imeli njegovi carski predniki, zdaj pa ima še dodatno prednost veliko bolj dovršenega notranjega varnostnega aparata. Problem, s katerim se sooča v tem trenutku, je zid, v katerega je trčil tako vojaško kot gospodarsko. Vprašanje, s katerim se Rusi zdaj soočajo, se mora vrteti okoli tega, ali je Putin mentalno sposoben premagati lastne pomanjkljivosti in rešiti državo pred propadom. ... Več Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Pot populizma v avtoritarnost: Čudakost Zahoda

Preden se preveč navdušimo nad idejo, da ruska država in njeno upravljanje predstavljata nekakšen model, ki mu lahko sledimo, in nekakšno partnerstvo, ki si ga moramo prizadevati v svetu, ki vse bolj potrebuje varnost pred globalnimi grožnjami vojne, gospodarskega zloma, podnebnih sprememb in bolezni, je primeren pravočasen pregled zgleda, ki ga je postavila Rusija. Usoda Rusije je tako prepletena z izključnimi težnjami njenega diktatorja, da se zdaj sooča ne le z možnostjo vojaškega poraza v slabo zasnovanem poskusu prehitevanja sosednje suverene države, temveč s sramoto končnega gospodarskega zloma. Namesto da bi se izognili takšnim "slabostim" avtoritarne vladavine, so se nekatere evropske in druge zahodne države lotile ideje, da bi sledile temu zgledu s svojimi različicami populističnih idealov. Pred večino drugih držav je v svojem divjem prizadevanju za podobno avtokracijo Viktor Orbanova Madžarska, ki je že precej napredovala v zatonu v avtoritarno vladavino in je zato enako primerna za podoben nadzor. … Več Pot populizma do avtoritarizma: Čudnosti Zahoda

Putinove možnosti (1. del) – Disonanca vojne in gospodarstva

Rusko agresivno vojno v Ukrajini pesti sotočje več dejavnikov, nekateri očitni, drugi pa ne tako zelo, vsak s svojim dinamičnim in spreminjajočim se pomenom. Posebnost kaosa je njegova relativna nepredvidljivost v akutnih okoliščinah. Posledična nepredvidljivost otežuje predvidevanje, kje in kdaj bo dosežena kritična točka, ki bo narekovala konec konflikta ali določila jasno in neizogibno pot do tega konca. … Več Putinove možnosti (1. del) – Disonanca vojne in gospodarstva

Financiranje vojne upora 2022–2024

Več članov Predstavniškega doma Združenih držav Amerike (ZDA) nasprotuje ideji, da Ukrajina potrebuje njihovo podporo v svoji vojni upora proti Rusiji, in domnevno trdijo, da je bilo do danes zagotovljenih dovolj sredstev, da bi bilo treba proračunske prioritete usmeriti drugam, hkrati pa neupravičeno ponavljajo pripoved, da je bila razdelitev pomoči Ukrajini slabo upravljana in da je bilo pri tem veliko zapravljenih. Argumenti so neiskreni, nič drugega kot izmišljene politične izjave, ki kažejo na globoko nepoznavanje globalnih posledic njihovega predlaganega neukrepanja. … Več Financiranje vojne upora 2022–2024

Domači Putin (1. del)

V preteklem stoletju so se ruski voditelji, razen enega, poskušali pred lastno vlado in ljudstvom predstaviti s tem, kako dobro so vodili konflikte z Zahodom. Povedano bolj odkrito, ostali so zvesti ideji, da je bila vojaška in globalna teritorialna prevlada nad Združenimi državami (ZDA) najpomembnejša v njihovem dojemanju zgrešene in močno precenjene tekme za vrh, ki je prepogosto za seboj pustila blaginjo svojega ljudstva. Avtoritarno vodstvo v preobleki sovjetske komunistične države s poudarkom na rasti svoje vojaško-industrijske moči je na koncu povzročilo gospodarski propad njihovega režima in s tem razpad Zveze sovjetskih socialističnih republik. Enako bo storilo v tem stoletju. … Več Domači Putin (1. del)

Zdravstveno varstvo v zimski vojni – Ukrajina

Pot do boljšega zdravstvenega sistema za Ukrajino bo najbolje dosežena z odstranitvijo ruskih sil z njenega določenega suverenega ozemlja. Najprej pa je treba premagati grožnjo zime. Ruska invazija na Ukrajino, ki je že dobro v enajstem mesecu, je začela novo poglavje z spoznanjem, da je njena vojaška kampanja propadla in da je zima še dodatno ovirala njen napredek. Sprememba strategije se je zdaj osredotočila na teroriziranje celotnega naroda s spodkopavanjem njegove civilne infrastrukture in ogrožanjem njegovih sredstev za preživetje v zimskem mrazu. Za narod, ki je trdno zakoreninjen v svoji želji, da bi na koncu izšel z nedotaknjeno suverenostjo ter ohranjenim jezikom in kulturo, se Ukrajina sooča z grenkim bojem, ki se zdi, da bo končal. … Več Zdravstvena oskrba v zimski vojni – Ukrajina

Ruska vojna v Ukrajini – dodatek za prihajajočo zimo

Ruska vojna proti Ukrajini je vstopila v deveti mesec od njene neizzvane invazije 24. februarja 2022. Že od samega začetka so bili njeni nameni teroriziranja skupnosti in uničevanja civilne infrastrukture jasno izraženi, tako da konflikt ne bi bil zgolj omejen vojaški vdor in spopad med borci, temveč podjarmljenje ljudstva. S to strategijo je prišla humanitarna kriza, ki je postala dobro znana, sprožila pa jo je množična razselitev civilistov znotraj države in čez sosednje meje. … Več Ruska vojna v Ukrajini – dodatek za prihajajočo zimo