Putin igra Trumpa za malo koristi

Od tristranskega vrha Ukrajine, ZDA in Rusije v Abu Dabiju, ki bo potekal 10. in 11. novembra 2026, ni bilo pričakovati veliko. Ruske zahteve so ostale enake kot na začetku vojne. Takšne bodo ostale, razen če se Vladimir Putin ne bo moral soočiti s katastrofo, podobno zlomu svojega režima, z ali brez popolnega vojaškega poraza. Na prvi pogled se zdi, da Trumpova administracija ne kaže le globokega nerazumevanja Putinove nepopustljivosti, temveč tudi zgodovinskih in kulturnih vidikov, ki so podlaga za utemeljeno nezaupanje Ukrajine do Rusije. Ameriški pristop k pogajanjem o koncu konflikta bo nehal propadati, ko se bodo nehale spravljati v zadrego pred Kremljem s svojo ubogljivostjo do Putina. Doslej je to le podaljševalo vojno. ... Več Putin se igra s Trumpom za malo koristi

Rusija, Zlomljena

Družbe so najbolj opazno motene, ko se režim zruši v nasilnem državnem udaru, revoluciji ali je poražen v vojni. Veliki imperiji postanejo žrtve katastrofe, ko jim zmanjka energije, ki je nekoč poganjala dinamiko njihovega nastanka in sešila tkivo njihove družbe. Zahrbtni proces, ki se zdi, da pogosto vodi do teh izidov, je mogoče prepoznati, ko avtoritarni vladarji, ki imajo v mislih lastne interese, poskušajo monopolizirati oblast tako, da državljanom odrekajo njihove pravice. To počnejo s spodkopavanjem neodvisnih medijev, izvajanjem nadzora nad zakonodajnimi pooblastili, ki so namenjena neposrednemu služenju ljudstvu, naseljevanjem sodstva s sodniki, ki so bolj usklajeni s cilji izvršilne oblasti kot z ustavo, in z rastjo močnega višjega razreda premožnih, ki omogoča potreben nadzor nad družbo. Po določenem času domoljubne pesmi izgubijo svojo vnemo zaradi represije, korupcije, dezinformacij, ogromne nesorazmerne razlike v premoženju in propadajoče socialne infrastrukture. Finančni propad, gospodarski obup in neuspešna vojna prizadevanja bodo pospešili propad, družbo pa bodo pustili v iskanju upanja za boljšo prihodnost, ki se zdaj zdi nedosegljiva. … Več Rusije, zlomljene

Ruska koalicija težavnih narodov in ukrajinsko kljubovanje

V ruski vojni proti Ukrajini so aktivno sodelovale še tri druge zavezane avtokracije – Belorusija, Severna Koreja in Iran – pri njenem vodenju največjega evropskega vojaškega konflikta po drugi svetovni vojni. Četrta partnerica, Kitajska, je ruski vojni nudila subtilnejšo, a dobro prepoznavno podporo iz razlogov, ki so bolj znani njihovim voditeljem kot svetu na splošno. Kljub pomanjkanju ustrezne utemeljitve za rusko invazijo so se voditelji teh avtokracij odločili, da se v to vojno vključijo iz očitno zgolj transakcijskih razlogov. … Več Ruska koalicija nemirnih narodov in ukrajinsko kljubovanje

Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Kljub očitni premoči v oborožitvi, strelivu in številu vojakov so države, ki so bile v vojni, pogosto daleč od pričakovanj, ko gre za doseganje svojih ciljev v vojni. To je mogoče pojasniti z mnogimi dejavniki – terenom, moralo, logistiko, industrijskimi zmogljivostmi in financami, med drugim, na kar je Carl von Clausewitz namigoval v svojem vplivnem delu »O vojni«, objavljenem leta 1832. Še pomembneje pa je, da se napovedno modeliranje izidov, ki temelji predvsem na spremenljivkah, pridobljenih iz vojnih izkušenj 19. in 20. stoletja, v 21. stoletju zdi nezadostno. Ruski stari sovjetski slog vodenja vojne je v zgodnjih fazah invazije na Ukrajino hitro pritegnil mednarodno pozornost, ko Rusiji ni uspelo doseči cilja zavzetja Kijeva in se je bila prisiljena umakniti v vzhodni del države, kjer je v naslednjih štirih letih v veliki meri ostala v zastoju. Po hitrih inovacijah v ukrajinski strategiji odpora je sledilo več neuspehov, ki se niso odvili le na bojišču, temveč tudi v njenih prizadevanjih za spodkopavanje ruskega gospodarstva. … Več Drugačna vojna: Modeliranje izida v asimetrični in nekonvencionalni vojni

Ruski svet laži, represije in njegova prelomna točka

Rusko vodstvo ima v preteklem stoletju dolgo zgodovino laganja svojemu ljudstvu, bolj kot večina drugih režimov. Njihova prevara se je kazala na različne načine, med katerimi je bila v zadnjem času najbolj očitna evfemistična "posebna vojaška operacija" (SMO) Vladimirja Putina. V resnici je šlo za obsežno invazijo na drugo največjo državo po ozemlju v Evropi z namenom strmoglavljenja njene vlade in vzpostavitve proruskega režima, s čimer bi jo vrnili v status odvisne republike. Po ocenah se je v štirih mesecih na ukrajinski meji zbralo 190.000 vojakov pod pretvezo vojaške vaje, podobne tisti, ki je bila izvedena manj kot leto prej. Januarja 2022 je ruski zunanji minister Sergej Lavrov razglasil, da Rusija ne želi vojne z Ukrajino, a se je to zgodilo brez kakršnega koli sprožilca. … Več Ruski svet laži, represije in njegova prelomna točka

Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini,
2. del: Rusija in Evropa

Rusija se že dolgo ukvarja s kampanjo dezinformacij, vmešavanja v vlado in volitve ter odkritih sabotaž v Evropi. To počne z namenom, da bi oslabila odločnost in spodkopala obrambno usklajevanje Nata. Razočarajoča uspešnost ruske vojske v preteklem letu in negotovo stanje njenega gospodarstva bosta verjetno še bolj poudarila njeno potrebo po vsaj uspehu s svojimi zlonamernimi prizadevanji v Evropi kot celoti. To mora storiti, da se ne bi izpostavila temu, kar dojema kot še večjo ranljivost na svojem zahodu. Velik del tega je bolj zaznavanje kot resničnost, vendar Rusija ostaja potopljena v lastno propagando, da Zahod predstavlja večno grožnjo njenemu obstoju. Resničnost je pravzaprav taka, da se režim sam, bolj kot narod, ki mu vlada, počuti ogroženega in je pripravljen sprejeti vse potrebne ukrepe za svojo ohranitev, ne glede na posledice za svoje ljudi. … Več Pregled trenutnih globalnih in regionalnih vidikov ruske vojne v Ukrajini 2. del: Rusija in Evropa

Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Ali se je Vladimir Putin sposoben sprijazniti z naraščajočo zaskrbljenostjo glede stanja v Rusiji, ki jo je povzročila njegova vojna v Ukrajini? Njegova nagnjenost h konfliktom je prevladovala v politiki skozi večino njegovih 25 let vodenja, začenši z vojno v Čečeniji (1999–2009), ki ji je sledil vdor v Gruzijo (2008), vojna na Donbasu (2014–2022), sirska državljanska vojna (2015–2024) in invazija na Ukrajino (2022–danes). Strategija je ohranila Putinovo različico zgodovinskega ruskega etosa "močnega moža" na čelu ruske usode, v katerem je varnost naroda na račun individualne svobode. S tem si je Putin zagotovil moč, ki so jo nekoč imeli njegovi carski predniki, zdaj pa ima še dodatno prednost veliko bolj dovršenega notranjega varnostnega aparata. Problem, s katerim se sooča v tem trenutku, je zid, v katerega je trčil tako vojaško kot gospodarsko. Vprašanje, s katerim se Rusi zdaj soočajo, se mora vrteti okoli tega, ali je Putin mentalno sposoben premagati lastne pomanjkljivosti in rešiti državo pred propadom. ... Več Vladimir Putin in hrib, na katerem ga vleče umreti

Od Moldavije do Krima se za Rusijo skriva negotova prihodnost

Spreminjajoče se razmere obstajajo vzdolž obale Ukrajine, Moldavije, njene sosede na zahodu, in Krima na vzhodu. Bolj ogrožajo nevedega ruskega vsiljivca kot narode, ki jim je grozila.

Rusija je stopnjevala svoj zračni napad na glavno ukrajinsko obalno mesto in pristanišče Odeso, ki se je začel decembra 2025 in se nadaljeval v letu 2026. Mesto ima precejšnjo strateško vrednost kot glavna prometna pot Ukrajine za zunanjo trgovino, ki predstavlja 65 % njenega uvoza in izvoza. Njegove železniške povezave pa se raztezajo po vsej državi, da zagotavljajo tako učinkovito koncentracijo blaga za izvoz kot hitro distribucijo uvoženih potreb. Rusija je na svoj običajen način uničila stanovanjske stavbe, bolnišnice, električne in toplotne postaje, oskrbo z vodo in mostove, kar je doslej povzročilo več kot 60 žrtev, poleg tega pa so bili prebivalci izpostavljeni dolgotrajnim izpadom električne energije in ekstremnemu mrazu sedanje zime. … Več Od Moldavije do Krima se skriva negotova prihodnost za Rusijo

Ko retorika zakrije realnost ruske vojne, 
2. del: Neizvedljivo "oklepno" varnostno jamstvo

Izraz »varnostna garancija« prinaša občutek tolažbe, ki ga ranljivi državi nudijo druge države z zagotovili, da bo proti agresorju, ki ogroža njeno blaginjo, uporabljena znatna sila. Ko ranljiva država ni sprejeta v skupino, kot je NATO, katere listina izrecno opredeljuje obveznosti vseh članic, da posredujejo na pričakovan način, takšna »varnostna jamstva« sčasoma postanejo predmet razprave ali, še huje, nevšečnosti. … Več Ko retorika zakrije realnost ruske vojne Drugi del: Neizvedljiva »oklepna« varnostna garancija

Ko retorika zakrije realnost ruske vojne, 
1. del: Podcenjevanje

Lahko je razumeti, kako lahko trenutna ameriška klavrnost, ki se jasno kaže za pogajalsko mizo, nekoga naredi globoko ciničnega do diplomacije, ko se zdi, da je usmerjena v korist agresorja in zunanjega sklepalca poslov, ne pa žrtve agresije in njene podporne sosede Evrope. Narava predlagane rešitve za konec ruske vojne proti Ukrajini se zdi le preprečevanje neizogibnega ponovnega izbruha sovražnosti glede na zgodovinsko nezanesljivost varnostnih jamstev, zlasti ko gre za Rusijo. Vzporednice se kažejo z nedavnim zapletanjem Trumpove administracije v trgovinskih sporazumih s Kitajsko v divjem iskanju ugodnih dogovorov brez bolj premišljenih dolgoročnih koristi. … Več Ko retorika zakrije realnost ruske vojne 1. del: Podcenjevanje