Koreografija trenutnih "mirovnih pogovorov" med Ukrajino, Rusijo in ZDA

Drugi krog tristranskih mirovnih pogajanj je potekal v Abu Dabiju 4. in 5. februarja 2026, po začetnih pogovorih, ki so potekali 23. in 24. januarja 2026. Trumpova administracija je 29. januarja napovedala enotedensko premirje, ki so ga posredovale ZDA in je prizadelo predvsem energetsko infrastrukturo, in bi začelo veljati pred tem drugim krogom pogovorov, ko so zimske temperature dramatično padle. Moskva je premirje interpretirala v najboljšem primeru kot štiri dni in bi vključevalo le Kijev, medtem ko je bila Ukrajina očitno dolžna upoštevati celotno Rusijo. V noči z 2. na 3. februar je Rusija izstrelila več kot 450 dronov in več kot 70 raket, od tega 32 balističnih raket, ki so ciljale na energetske objekte na 27 lokacijah v vsaj šestih regijah Ukrajine, kar je motilo oskrbo z vodo, elektriko in ogrevanjem. Samo v Kijevu je več kot 1170 stanovanjskih stavb izgubilo ogrevanje, ko so zunanje temperature padle na -20 stopinj Celzija. Naslednjo noč se je zgodil podoben napad, v katerem so bili poškodovani stanovanjski objekti in šole, pri čemer je bilo več žrtev. To, da so ti napadi napovedali drugi krog "mirovnih pogovorov", govori o Vladimirjevem Putinovem neupoštevanju poskusov iskanja rešitve za vojno, v kateri on in njegovi kolegi iz Kremlja še naprej izvajajo vojne zločine, ki so se kumulativno spremenili v pozive k genocidu. … Več Koreografija trenutnih "mirovnih pogovorov" med Ukrajino, Rusijo in ZDA

Od Moldavije do Krima se za Rusijo skriva negotova prihodnost

Spreminjajoče se razmere obstajajo vzdolž obale Ukrajine, Moldavije, njene sosede na zahodu, in Krima na vzhodu. Bolj ogrožajo nevedega ruskega vsiljivca kot narode, ki jim je grozila.

Rusija je stopnjevala svoj zračni napad na glavno ukrajinsko obalno mesto in pristanišče Odeso, ki se je začel decembra 2025 in se nadaljeval v letu 2026. Mesto ima precejšnjo strateško vrednost kot glavna prometna pot Ukrajine za zunanjo trgovino, ki predstavlja 65 % njenega uvoza in izvoza. Njegove železniške povezave pa se raztezajo po vsej državi, da zagotavljajo tako učinkovito koncentracijo blaga za izvoz kot hitro distribucijo uvoženih potreb. Rusija je na svoj običajen način uničila stanovanjske stavbe, bolnišnice, električne in toplotne postaje, oskrbo z vodo in mostove, kar je doslej povzročilo več kot 60 žrtev, poleg tega pa so bili prebivalci izpostavljeni dolgotrajnim izpadom električne energije in ekstremnemu mrazu sedanje zime. … Več Od Moldavije do Krima se skriva negotova prihodnost za Rusijo

Ko retorika zakrije realnost ruske vojne, 
2. del: Neizvedljivo "oklepno" varnostno jamstvo

Izraz »varnostna garancija« prinaša občutek tolažbe, ki ga ranljivi državi nudijo druge države z zagotovili, da bo proti agresorju, ki ogroža njeno blaginjo, uporabljena znatna sila. Ko ranljiva država ni sprejeta v skupino, kot je NATO, katere listina izrecno opredeljuje obveznosti vseh članic, da posredujejo na pričakovan način, takšna »varnostna jamstva« sčasoma postanejo predmet razprave ali, še huje, nevšečnosti. … Več Ko retorika zakrije realnost ruske vojne Drugi del: Neizvedljiva »oklepna« varnostna garancija

Ko retorika zakrije realnost ruske vojne, 
1. del: Podcenjevanje

Lahko je razumeti, kako lahko trenutna ameriška klavrnost, ki se jasno kaže za pogajalsko mizo, nekoga naredi globoko ciničnega do diplomacije, ko se zdi, da je usmerjena v korist agresorja in zunanjega sklepalca poslov, ne pa žrtve agresije in njene podporne sosede Evrope. Narava predlagane rešitve za konec ruske vojne proti Ukrajini se zdi le preprečevanje neizogibnega ponovnega izbruha sovražnosti glede na zgodovinsko nezanesljivost varnostnih jamstev, zlasti ko gre za Rusijo. Vzporednice se kažejo z nedavnim zapletanjem Trumpove administracije v trgovinskih sporazumih s Kitajsko v divjem iskanju ugodnih dogovorov brez bolj premišljenih dolgoročnih koristi. … Več Ko retorika zakrije realnost ruske vojne 1. del: Podcenjevanje

Zima prihaja v Moskvo

Četrto leto vojne se bliža koncu in čeprav je agresorska država doživela relativno malo fizične travme, povezane s tem konfliktom, so se okoliščine v tem letu dovolj spremenile, da ogrožajo obstoj Ruske federacije (RF). Za Vladimirja Putina pa ni toliko pomembno razpoloženje prebivalcev znotraj širšega območja RF kot tisti, ki prebivajo v Moskvi. Ruska prestolnica je ogrožena ne le zaradi uvedenih mednarodnih gospodarskih sankcij, naraščajočih finančnih pritiskov in vojne utrujenosti, temveč tudi zaradi bolj neposrednih elementov, ki bodo spodkopali tako civilno življenje kot avtoriteto Kremlja. In morda je čas, da ameriški mediji bolj pozorno spremljajo številne ranljivosti Rusije, saj razmišlja o koncu vojne. … Več Zima prihaja v Moskvo

Ukrajina je kladivo Evrope

V interesu Evrope je, da preusmerijo pozornost Vladimirja Putina stran od njegovega večplastnega načrta hibridnega vojskovanja, katerega namen je ustrahovati evropske narode zaradi njihove podpore Ukrajini. To je mogoče doseči z odkrito grožnjo ruskemu nadzoru nad ukrajinskimi ozemlji, ki jih je okupirala, zlasti Krimom. Ukrajina je že več kot 3,5 leta v odprtem konfliktu z Rusijo in je dokazala svojo vojaško sposobnost, da ruskemu napadalcu povzroči ogromno škodo. Evropa ima zato svoje kladivo, s katerim se lahko maščuje, če se ga odloči učinkovito uporabiti. Sredstvo za ta cilj je oskrba Ukrajine s potrebnim strelivom, ki zadostuje za izolacijo Krimskega polotoka in prisilitev k predaji vseh preostalih ruskih sil, ki ne morejo več evakuirati ozemlja. Izguba Krima s strani Rusije bi bila prvi korak k ponovnemu prevzemu preostalih ozemelj in propadu Putinovega režima zaradi neuspeha pri doseganju cilja, da bi si podjarmil Ukrajino, hkrati pa zanemarjal dobrobit lastnega ljudstva. … Več Ukrajina je evropsko kladivo

Putinov 'konec dni'

Vse predvidljive prednosti, ki jih je Rusija imela od svoje nesrečne invazije na Ukrajino leta 2022, so se pospešeno izgubljale. Iluzija o njeni vojaški moči z neomejeno delovno silo in tehnološkimi zmogljivostmi bi morala začeti vzbujati dvome kmalu po začetku vojne, ko se je soočila z realnostjo dveh ukrajinskih protiofenziv v drugi polovici leta 2022. O tekoči vojni bomo povedali več v nadaljevanju, toda za Vladimirja Putina vojaški neuspeh ni njegov najhujši problem. To je tisto, kar ga čaka v zadnjem četrtletju leta 2025. Pred njim visi na nitki usoda, ki spominja na padec Ruskega imperija leta 1917 in razpad Sovjetske zveze leta 1991, in bi lahko despota in vso njegovo grdobo na koncu pripeljala do sramotnega konca. ... Več o Putinovem "koncu dni"

Zmanjševanje velikosti Rusije: Ukrajinska čezmejna ofenziva

Znotraj svojih meja se Ukrajina sooča z ruskimi vojaškimi silami na vzhodu in jugovzhodu, sicer pa brani svoje civiliste po vsej državi pred ruskimi zračnimi napadi na njena mesta. Vojna Vladimirja Putina se je v prvi vrsti združila v dve neposredni strategiji: 1. zavzetje in zadrževanje ozemlja, zlasti na Donbasu, da bi v celoti zasedel nekatere regije na vzhodnih ozemljih, in 2. teroriziranje ukrajinskih državljanov, da bi oslabil njihovo odločnost in si prizadeval za mir. V zadnjih 3,5 letih se je Ukrajina s podporo več kot 40 držav po vsem svetu uprla ruskemu napadu na svojo suverenost in svoje prebivalce z odpornostjo, ki jo običajno pripisujemo sorazmerno veliko večji državi. To ji je uspelo ne le s pogumom, ki se kaže v bitki, temveč tudi s prebrisanostjo, inovativnostjo in izjemno drznostjo pri izvedbi. Medtem ko je Putin svoja prizadevanja osredotočil na neselektivno uničevanje civilnega življenja in infrastrukture ter namerno žrtvovanje ruskih čet za omejene ozemeljske dobičke, se je Ukrajina lotila zelo strateškega takta spodkopavanja njegove vojne industrije in denarja, ki jo podpira. … Več Zmanjševanje Rusije: Ukrajinska čezmejna ofenziva

Tesnoba zaradi vstopa Ukrajine v NATO

Tako ZDA kot NATO sta pokazala precejšnjo zadržanost pri podpori Ukrajini proti ruski invaziji z zelo premišljeno in postopno dobavo oborožitve, s čimer sta le podaljšala konflikt in povzročila trpljenje ukrajinskega civilnega prebivalstva. Razlogi za to so bili strah pred eskalacijo in zaznava, da bi bili vpleteni v neposredno vojaško vpletenost v Rusijo v tem, kar bi se razvilo v svetovno vojno. Ta nenehen strah pred soočenjem z Rusijo med številnimi državami članicami Nata ni le preprečil soglasja glede vstopa Ukrajine v Nato, temveč je Rusiji omogočil, da se je obnašala kot odpadniška entiteta, pri čemer je zagrešila številna grozodejstva v neposrednem nasprotju z mednarodnimi normami in razkrila šibkost Združenih narodov. … Več Tesnoba zaradi vstopa Ukrajine v Nato

Putinova Rusija – represija, brutalizem, terorizem in vse to

Stara Rusija uspeva tukaj in zdaj. V sedanji Rusiji prevladuje več neželenih značilnosti preteklih stoletij avtoritarne vladavine kot standardna praksa. Represija carske avtokracije z njeno zgodnjo institucionalizirano tajno policijo je postala bolj razširjena v sovjetski družbi 20. stoletja. Slednja je dala prostor stalinističnemu terorju, katerega nekateri najhujši elementi se odražajo v Rusiji Vladimirja Putina v 21. stoletju. In zdaj je ruski šovinizem našel nov izraz v režimu, sestavljenem iz sebičnih, servilnih funkcionarjev, katerih predanost svojemu despotu ostaja glavna prednostna naloga. ... Več Putinova Rusija – represija, brutalizem, terorizem in vse to